Kam pluje slovenska ladja – kratek pregled dosedanjega poteka kvalifikacij slovenske NT reprezentance – pogled s strani selektorja

Spoštovane bralke, cenjeni bralci!

To je moj tretji ht-članek, ki pa je nekaj posebnega. Čeprav se od daleč ne razlikuje od preteklih in čeprav je barva pisave še vedno črna, je avtor drugačen. Sedaj boste rekli, da si ta presneti Drago spet nekaj izmišljuje. Saj že vsi vemo, da je absolut, ima rad palčke, goji kaktuse, itd. Pa vendar je nekaj drugače. Poseben pečat mu daje naziv selektor slovenske NT reprezentance. In to je tudi tema tega prispevka, ki ga pripravljam že dolgo časa. V dokončno objavo pa me je pahnil val kritik po zadnjem porazu proti Zelenortskim otokom.Pa začnimo na začetku. Začelo se je 18.7.2011. Ta dan je bil čisto običajen julijski dan v obdobju velike vročine. Pač vstajanje, oblačenje, zajtrk, odhod v službo. Pa rečem, pojdimo skočit še na HT in čestitajmo SYSKonfiggu za zmago na volitvah. Na ta dan so se namreč končale volitve za selektorja. Ampak prvo presenečenje me čaka že takoj na začetku, ko vidim nekaj veliko sporočil. Vendar se s tem ne ubadam, saj se mi že mudi v službo. Pogledam le rezultate volitev, tedaj pa kriza. Saj SYSKonfigg sploh ni zmagal, na vrhu je Drago_Grom. Ups, to sem jaz, pomislim. Takoj me popade veselje, ki ga čez čas prekine strah in občutek odgovornosti. Pomislim: Fant, postal si selektor tvoje reprezentance. To ni kot klub, kjer si sam svoj gospodar. Tu gre za tisoče navdušencev, ki bodo hoteli od tebe rezultate. Vendar ura bije, čas je za službo.

Po prihodu domov me čakajo čestitke in prva resna sporočila. Tu mi teži neki artod ter še nekateri drugi s seznamom obvestil. Ampak jaz bi rad se najprej razgledal kako zgleda selektorski meni. Tedaj mi povedo, da bom moral počakati en dan. Šele naslednji dan namreč lahko prevzamem posel. OK, naj bo. Naslednji dan najprej kriza. Izginil je igralec, ki ga ne smem vreči iz reprezentance, ker je v bot ekipi. Kaj sem naredil narobe? Kasneje se ugotovi da nič. Začne se delo. Iskanje skavtov, pregled (preveč) potencialov, nešteto klikov po ubogi miški. Še dobro, da je baza obstajala (hvala predhodnikom).

Kmalu pride 22.7. in prva tekma. Na srečo le prijateljska s Slovaško (345999989), ki sem jo izbral po ponudbi slovaškega kolega. O kakšni taktični pripravi ni bilo niti sledu, konec koncev se ne morem spomniti niti kako sem izbiral igralce za tekmo. Na zelenico smo prikorakali v zasedbi 4-5-1. V vratih je začel Podbevšek, v obrambni vrsti so bili Klemenčič, Pahor (ne Borut, niti Boris), Fras in Nežmehen. Na sredini so mešali meglo naši vrli vezisti in krila: Gorše, Toporišič, Štucin, Tomazin in Kordyš, medtem ko se je v napadu dolgočasil Goja. No, na matematiko smo čisto pozabili sicer bi vedeli, da je 0*X=0. Kajti pri moštvenem vzdušju kot v hladni vojni ne moreš razviti super sredine. Mi pa smo šli ravno to početi, ampak nastala je le neobstoječa sredina, ki je še nekaj časa parala časopisne članke športnih revij. Reporterji so edino pozabili povedati, ali je šlo za nizko ali visoko podstopnjo sredine. Slovaški vrag seveda ni poznal šale in izgubili smo 3:0. Ali smo zmagali? O tem si tuji reporterji niso bili enotni ob dvoboju dveh Slovenij. Kajti Slovaki so se samovoljno oklicali za Republiko Slovensko in nam ukradli identiteto.

Prva tekma, prva afera (neobstoječa sredina) in prvi poraz. Ampak saj je bila le prijateljska tekma, važen je dober konec in ne dober začetek. Ampak na naslednji tekmi se le zberi. Pred resetom moštvenega duha nam je uspelo pregledati vse znane potenciale in izprazniti ekipo. Zato smo se na začetku kvalifikacij podali na prvo tekmo kot nepopisan list. Za začetek resnega dela smo doma na Areni Romana Ružica v lepem, sončnem vremenu pred skoraj 130 tisoč ljudmi gostili reprezentanco Savdske Arabije. Na lepi tekmi (345947972) smo bili prijazen gostitelj le prvih 10 minut. V 6. minuti smo dobili prvi gol in vse je kazalo na nov poraz Slovenije. A le 4 minute je naš velemojster Šegovič potreboval, da je izenačil. V 32. minuti smo že povedli, v 80. minuti pa je Šegovič postavil končni izzid 3:1 in zabil svoj hattrick. Brkič pa je od veselja kar pokosil nasprotnika in za to prejel rumen karton. Na tekmi smo nastopili v ofenzivni 2-5-3 postavi: Kocijan; Brkič, Pezdirnik; Dernovšek, Stare, Toporišič, Leiter, Brulc; Marič, Šegovič, Tobijas. Kasneje pa sta zaigrala še Bizant in Pavlovič. Dober konec prve stopnice in prve 3 točke do svetovnega prvenstva.

Komaj smo nehali praznovati prvo zmago v tem ciklusu, že sledi druga tekma. Doma gostimo Zelenortske otoke (345947977). Ponovno nas na Areni Romana Ružica pričaka sončno vreme in tokrat kar 164 tisoč ljudi. Tokrat sledi težka tekma, zato se obe ekipi podata na igrišče v najbolj popularni 3-5-2 postavitvi. Začnemo z našim prvim vratarjem Kocijanom, ki mu v obrambi pomagajo zgraditi neprebojen zid branilci Brkič, Pezdirnik in Klemenčič. Na sredini poskušajo nekaj narediti z žogo Plaznik, Toporišič, Pavlovič, Stare in Dernovšek, medtem ko v napadu sanjata Šegovič in defenzivni Leiter.
Prvi polčas poteka dolgočasno in z izjemo grobega prekrška Plaznika in pobegom gole aktivistke za pravice zelenortskih ptic na igrišče se ne zgodi nič omembe vrednega. Fantje pač igrajo pepčka in otipavajo drug drugega. Očitno pa so gostje nekoliko bolj konkretni, saj prevzamejo posest žoge v svoje noge. Tudi drugi polčas ni bil veliko boljši, začel se je z nekaj dolgotrajnimi menjavami gostov, dokler ni prišla 67. minuta. Gostje so poslali žogo v kot, ko prav počasi izvede kot naš Pezdirnik. Žoga lepo preleti vse igralce in zadene osamljenega Dernovška v glavo. Preden začudeni krilni igralec zavpije auu, ga že podere navdušena masa soigralcev. Žoga se je namreč odbila naravnost v gol, kar začudenim otočanom ni šlo v račun. Namreč še nekaj minut so gledali začudeno z očmi in usti. Nič, Slovenija se zapre in to je vse. Konec, 1:0 in že imamo 6 točk. Krasno.

Drugemu slavju je kmalu sledilo potovanje v nemirni Libanon. Na srečo so teroristi/borci za svobodo iz vrst Hezbolaha dali mir in si ogledali tekmo v miru. Saj razen nekaj polomljenih stolov ni bilo nič hujšega na tej tekmi (345947983). Obe ekipi začneta previdno. Medtem ko domačini odigrajo bunker v 5-4-1 izvedbi, se naši fantje lotijo tekme nekoliko bolj pogumno v verziji 4-5-1. Oboji pa igramo na protinapade.
Naša četa začnne v postavi Kocijan – Klemenčič, Pezdirnik, Bizant, Brkić – Vezirevič, Stare, Tomazin, Leiter, Plaznik – Šegovič.
Čeravno blato na deževnem igrišču ovira Plaznika, pa to ni dovolj za našega Brkiča in njegovo trdo bučo. V 24. minuti jo namreč koristno uporabi na znanem mestu ob znanem času na znan način (anti J press) in zadene uvodni gol. Le 4 minute kasneje Bizant pridrvi iz neznane smeri in s pravo topovsko bombo zaključi akcijo. Nepripravljeni vratar obstane v blatu kot kip, naši fantje pa si privoščijo blatni Rock Otočec, ups proslavo gola. To pa je vse, kar smo na tej tekmi lahko videli. 2:0 in Slovenija ima že 9 točk. V domovini se začne evforija.

Ponovno se srečamo pod grozečimi oblaki na že znanem hramu slovenskega nogometa, Areni Romana Ružica. Pred 168 tisoč gledalci gostimo Oman (345947985). Arabci se nas lotijo s tipično igro protinapadov v verziji 5-3-2, medtem ko gremo mi na že uigrano 3-5-2. Selektor na žalost pozabi povedati igralcem, da to ni tekma, temveč piknik kar prinese na koncu nekaj slabe volje in moštveni duh se ne izboljša. Čeravno je rezultat tekme kar 5:1 za naše junake. V zelo zanimivi tekmi začne goljado naš Tobijas v 22. minuti, že čez nekaj minut se proslavi povratnik v reprezentanci Kordyš. Nato Arabcem za kratek čas prinese upanje njihov nogometaš, ko sledi nov šok. Pezdirnik, Stare in Kordyš ter zgolj 5 minut je dovolj za 3 gole. Ter končni rezultat 5:1 na tekmi, ki so jo odigrali Kocijan – Brkić, Pezdirnik, Klemenčič – Plaznik, Kordyš, Tomazin, Stare, Vezirevič – Šegovič, Tobijas, kasneje pa je vstopil še Leiter. Na lestvici smo še vedno nepremagani s 12 točkami.

V petem krogu je čas za polet v Afriko, točneje v Mozambik. Dolg polet s čarterjem Adrie Airways je seveda izmučil naše fante, ampak še vedno so prikazali vse kar znajo na naslednji tekmi (345947988). Previdna 4-5-1 v izvedbi: Kocijan – Brkić, Nežmehen, Pezdirnik, Klemenčič – Dernovšek, Tomazin, Kordyš, Stare, Vezirevič – Leiter se je izplačala. Kajti čeprav smo odigrali brez pravega napadalca, smo zmagali 4:1. 10. minuta, prosti strel in Pezdirnik uniči pajku življensko delo v mozambiškem golu. 7 minut kasneje prikaže prekrasne škarjice naš Dernovšek. Le manjša luknjica v obrambi domačinov je bila dovolj za našega Nežmehena, da je v 28. minuti postavil izid polčasa 3:0. Potem pa dolgo nič, do 71. minute, ko domačini zadanejo častni gol. Ampak to zgolj razjezi Dernovška, ki takoj po nadaljevanju s sredine zadene svoj 2 gol ta dan. Mozambik-Slovenija 1:4 in mi imamo že 15 točk.

Ponovno je čas za vrnitev na domačo trdnjavo. Tokrat nas sredi neurja pričaka le 145 tisoč neuničljivih gledalcev. Na tekmi vaterpola, ups nogometa se nam pridruži en od favoritov skupine, obubožana Grčija (345947997). Čeprav jim naš sedaj že bivši predsednik vlade hitro pošilja denarno pomoč, Slovenska NT reprezentanca prikaže igro, na kateri jasno pove, da nismo Karitas niti Rdeči Križ. Kajti zmaga ostane doma, saj naslednja enajsterica noče pasti: Kocijan – Brkić, Nežmehen, Pezdirnik, Klemenčič – Dernovšek, Leiter, Kordyš, Stare, Vezirevič – Šegovič.
Na tekmi najprej razpara mrežo Šegovič, tokrat z nogo. Nato v 39. minuti prevzame odgovornost Kapetan Stare. V 40. minti pa gledalcem zastane dih, saj ekipa izkušenih zdravnikov pomaga vratarju Kocijanu. Na srečo je šel le gleženj, a v rokavice je moral pljuniti Zoretič. Tokrat prvič v mandatu Groma. Na srečo pa zdržimo, saj Zoretič v mrežo ne spusti nobenega gola razen tistega v 86. minuti. Pa še za tistega Zoretič pove, da ga je pustil, saj se mu je Grk smilil. Med polčasom mu je namreč potarnal, da ga bo doma žena pretepla z valjarjem, če ne zadane gola. V glavnem konec dober, vse dobro. Slovenija-Grčija 2:1 in 18 točk na računu.

Prvo polovico kvalifikacij zaključimo doma, proti prvim izzivalcem, reprezentanci Lihenštajna (345947995). Na vročem in sončnem Ružicu nas pričaka 183 tisoč glasnih navijačev, ki hočejo skalp izpod Alp. Ponovno 4-5-1, Kocijan je že zdrav, zato udarimo Kocijan – Pezdirnik, Nežmehen, Klemenčič, Brkić – Toporišič, Leiter, Kordyš, Stare, Vezirevič – Vidnar. Protinapadi nam niso uspevali, so pa zato nasprotnikom uspevali napadi. 28., 43., 75. minuta, že smo zgubljali 3:0. Še dobro, da nas je popolne blamaže rešil Toporišič v 77. minuti. po lepem protinapadu. Ker je bila tekma za pozabo, smo se po tekmi združeno napili in tako utopili žalost. Tako da smo v drugi del vstopili z 18 točkami, 6. zmagami in enim porazom.

Ker je teden hitro šel naokoli, smo se kmalu ponovno odpravili k Arabcem, tokrat k naftnim šejkom v Savdsko Arabijo (345948000). Tam nas ni pričakalo sonce, niti kamele niti lepa zavita dekleta temveč trd boj in motiviran nasprotnik, ki se je hotel maščevati. 3-5-2 proti naši 2-5-3 v izvedbi Zoretič – Brkić, Pezdirnik – Vezirevič, Kordyš, Toporišič, Brulc, Stare – Vidnar, Marić, Dundovič seveda ni bil dovolj. Smo pa na tekmi videli kar 10 golov, česar so bili najbolj veseli stavničarji. Seveda, kdo bi napovedal 4:6 za Slovenijo. Ker je tekma še v spominu, mene pa preganjajo proste črke bom ponovil le strelce. Šegovič Arabski, Marič, Marič, Šegovič, Toporišič in Vidnar za naše, za Arabce pa si sami poglejte poročilo. Saj je link za lenuhe zgoraj.

To je zaenkrat vse v tem pregledu, zadnjega debakla na Zelenortskih otokih iz protesta še ne bom objavil. Priznam, da so k temu članku veliko pripomogle kritike, čeravno ga pišem že od tekme z Lihtenštajnom. Hvala vsem, ki me (še) podpirate.
Vaš Drago Grom
Selektor Slovenija NT

Avtor: Drago_Grom (5954371)

About artod

Bivši U-20 selektor in reprezentančni fanatik.